Ŋwɛcɩ

Ŋwɛcɩ kɛ Togo ɛjaɖɛ taa tɛtʊ natʊyʊ. Tɛtʊ ndʊ tɩwɛ Piyisi yɔɔ hɔɔlʊʊ (Région des Plateaux) taa nɛ tɩkɛna ahʊna mba tɛ tɛtʊ sɔsɔtʊ. Hayʊ kiŋ lɛ, tɛtʊ tʊnɛ tɩna Ogu egeetiye pasɩna ɖamaa kamaɣ, hadɛ kiŋ lɛ Siiyɔ egeetiye, wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa lɛ mɔnɔ cikpeluu (Moyen-mono) nɛ wɩsɩ ɖɩɖʊyɛ taa lɛ, Agu egetiye.

TG-Notse

Ŋwɛcɩ kɛŋna ahʊna mba tɛ tɛtʊ sɔsɔtʊ nɛ peeɖe pɔtɔkɩ pɛ-tɛ kazandʊ sɔssɔtʊ ndʊ payaɣ-tʊ Agbogbozaŋ yɔ. Pa-kazandʊ ndʊ, tɩwɩlɩɣ siŋŋŋ se, pɔtɔsɔɔ po-cɔzɔnaa sɔnzɩ yɔɔ. Papaɣzɩʊ-sɩ salaŋ fenaɣ kacalaɣ wiye nɛ paa ahʊna-tʊ weyi ɛɛwɛ le yaa le kɔyɔ, pɩkɛna-ɩ kɩcɛyʊʊ se ewolo sɩ-taa. Sɔnzɩ nzɩ sɩ-ɖeɖe Afrika wɩsɩ ɖɩɖʊyɛ taa, mba pɛkɛ ahʊna mba payɩ yɔ, pɩwɛɛ se paa anɩ lɛ, ekpe ɛ-tɛ. Mbʊ wɩlɩɣna se Ŋwɛcɩ kɛŋna ahʊna mba tɛ ɖaɣ sɔsɔɣa. Peeɖe atɔtɔnaa pakɩlɩɣ hayʊ.

Peeɖe koloŋga sɔsɔɣa nakɛyɩ wɛɛ nɛ wiyau Akokoli kaamana-kɛ, mbʊ pʊyɔɔ yɔ, pɩɩkɛna pɩnzɩ mɩnɩŋ XVII taa nɛ you nakʊyʊ kaawɛɛ. Mbʊ yebina ɛma koloŋga ŋga nɛ ahʊna mba nɛ akɔsɔ mba pɛmɛlɩɣ kɛ-tɛɛ.

Maalika kɛnɛ kɔ-yɔɔ cɔnɩyʊ kɩfalʊ payaɣ se AGOKOLI IV nɛ ɛ-hɩɖɛ maɣmaɣ kɛlɛ AGBOLI KOSSI, ɛlakaɣ komina tʊmɩyɛ nɛ ɛɖɛɛ hɛzʊʊ.