Cɛɛcɛ saʋ aleɣya
Cɛɛcɛ saʋ aleɣya kpeɣli a-taa lɩmaɣzɛɛ sakɩyɛ : Kajalaɣ taa lɛ, saʋ pʋnɛ pɩkɛ paa ɖooye tɛ tʋmɩyɛ cabɩ weziŋ caɣʋ taa. Pɩkɛna lɛlaa kɛ aleɣya pʋyʋ. Nɛ lɛlaa n̄akpa-pʋ ɛzɩ sɩpɔɔrɩ ŋgʋ pasaɣ cɛɛcɛ nɛ peseɣna-kʋ nɛ pilinzi ndɩ ndɩ taa yɔ.
Pilinzi nasɩ kɔyɔ: cɛɛcɛ saʋ sukuli nɛ cɛɛcɛ saʋ habɩyɛ yɔɔ nɛ cɛɛcɛ saʋ nʋmɔsɔkasɩ taa nɛ kadaɣ kaɖɛ n̄ɩŋga yɔɔ cɛɛcɛ saʋ nɛ cɛɛcɛ ŋgʋ pasaɣ-kʋ paa kadaɣ ŋga ka-taa yɔ (VTT), nɛ BMX, nɛ ɖaŋ taa cɛɛcɛ saʋ nɛ pɩtasɩna cɛɛcɛ saʋ sɔɔndʋ n̄ɩndʋ.
Cɛɛcɛ saʋ aleɣya sɩpɔɔrɩ kʋnɛ, kɩ-paɣtʋ tɩŋɛ lɩna kedeŋa kpeekpe ŋgbɛyɛ nɖɩ palɩza nɛ paya-ɖɩ se UCI (Kedeŋa kpeekpe cɛɛcɛ saʋ aleɣya ɖɩkpɛndɩyɛ).
Caama ɛjaɖɛ taa sɩʋ Karl Von Drai, lɩzɩna pɩnaɣ 1816 ñɩŋga taa aleɣya saʋ wonuu ŋgʋ payaɣ se tɩrɛzɩyɛɛnɩ (draisienne) yɔ, nɛ pakpaɣ-kʋ ɛzɩ kɩpaɣlaa wonuu yɔ.
Abalʋ ɛnɛ, ɛlɩza mbʋ yɔ, pɩsɩɣna ɛyʋ se piwoa-ɩ ɖoli. Tɩrɛzɩyɛɛnɩ kɛwɛna pɔbɔla naalɛ ɖɔɖɔ ɛzɩ cɛɛcɛ yɔ. Ɛyʋ sɩɣ ɛ-nɩŋgbanzɩ tɛtʋ yɔɔ nɛ etuyuu cɛɛcɛ kʋnɛ kutuyu.
Parii tɛtʋ taa pacalɩ lubu tɩrɛzɩyɛɛnɩ. Puluba-kʋ ɖomaɣ fenaɣ kɩyakʋ kagbaanzɩ ñɩŋgʋ wiye, pɩnaɣ 1818 taa. Pɩnaɣ 1869 taa lɛ, cɛɛcɛnaa mba potusuu ɛyaa nɔmɔŋ yaa pakpakɩɣ wondu yɔ pɔ-n̄ɔɔzɩyʋ Pierre Michaux nɛ ɛ-pɩyalʋ Ernest papasɩ lubu kajalaɣ cɛɛcɛnaa mba pɛwɛna fɛyɩ nɛ ŋcɔzɩ yɔ. Pierre Michaux ya-wɛ size ''pédivelles'' waa.