Kanɖʋ

Pɔlɔɔn̄ɩ tʋ nɔɔyʋ lubina kanɖʋ. Ɛkɛ kɔ pɛdɩyʋ. Payaɣ-ɩ se, "Ignacy Lukasiewicz". Pɩnaɣ 1853 taa elubi-kʋ. Pɩkɛ fɩtɩla ŋgʋ kɩwɛna n̄eneɣa kɩ-tɔbʋʋ tɛɛ yɔ. N̄eneɣa ŋga, ka-taa paɖʋʋ karazɩm. Paɖʋʋ nimaɣ nakɛyɛ n̄eneɣa ŋ́ga ka-taa nɛ nimaɣ ŋ́ga, kɔ-nɔɔ lɩɩna n̄eneɣa nɛ haŋ kiŋ. Nimaɣ ŋ́ga kɔ-yɔɔ kaɖazɩm tɩŋɩɣna nɛ pɔsɔkɩ kɔ-nɔɔ taa miŋ. Kanɖʋ yaɖɛ kendiɣna nɛ heelim eeɖizi miŋ. Kanɖʋ miŋ naɣ ɖeu. Ŋgʋ lɛɣzɩna mutuke kpaɣnɩ pɩnaɣ 1780 taa. Poluba-kʋ nɛ kɩwɛɛ kɛlɛʋ nɛ pɩkɩlɩ mutuke pɩlɩɩna ɛzɩma mbʋ ki-nimaɣ n̄ɔʋ kaɖazɩm n̄ɔʋ mbʋ yɔ. Kaɖazɩm pɩzɩɣ pɩkpa nimaɣ taa pɩtalɩ santimɛtɛnaa hiu mbʋ yɔ. Kanɖʋ ŋgʋ paɖʋʋ kɩ-taa kaɖazɩm mbʋ yɔ, palakɩna tʋmɩyɛ ɖoo taa ɖɩɣa taa. Eerɔpʋ tɛtʋ taa lɛ, kanɖʋnaa ḿba, pa-taa nimasɩ wɛ kuluŋkulu. Pɛwɛ ndɩ ndɩ nɛ paa ŋgʋ nɛ kɩ-n̄ɩɣtʋ ndɩ ndɩ. Payaɣ lɛɛkʋ se "bec Kosmos". Halɩ nɛ sɔnɔ pɔɖɔɔna-kʋ labɩnaʋ tʋmɩyɛ. Kɩ-kpalɩbanaa pɩzɩɣ pɩzɩɣ pɔhɔ miŋ nɛ ɛtasɩ nandʋʋ nɛ pɩkɩlɩ. Payaa lɛɛkʋ se, "bec Matador". Kʋkʋ n̄eneɣa n̄awalaa nɛ ki-miŋ walɩ ɖɔɖɔ. Kɩ-kpalɩba wɛ wɛtʋ natʋyʋ nɛ pɩhaɣ miŋ waɖɛ se ɛn̄andɩ mbʋ pɩmaɣ-ɩ yɔ.

Kanɖʋnaa mba paba n̄ɛwɛ Amerika tɛtʋ taa yɔ, pa-taa nimasɩ n̄ɛwɛ tayɩ, sɩ-labʋ fɛyɩ kaɖɛ naɖɩyɛ. Nabʋyʋ taa yɔ pɛkpɛkɩɣ-sɩ naalɛ naalɛ. Pa-kpalɩbanaa wɛ hʋyɩŋ nɛ pɩnaɣ pa-taa camɩyɛ ɛzɩ panaʋ-wɛ "westerns" waa taa yɔ. Kaɖazɩm kanɖʋnaa ḿba, pa-kpalɩbanaa yeki nɛ ɛyʋ pɩzɩ ɛɖɔk-wɛ nɛ ɛyɛlɩna nɛ heelim eeɖiziɣ pe-miŋ. Pɩnzɩ mɩnʋʋ kɔyɔ, kanɖʋnaa kɛwɛ tindima naalɛ taa: Tindimiye kɩpɩnɖɛ: ɖɩɖɩ palakaɣ nɛ heelim mbʋ pɩkpaɣ yɔ pɩsaɣ miŋ. Tindimiye ńɖɩ, ɛyaa yeba-ɖɩ. Tindimiye kɩfaɖɛ: ɖɩɖɩ palakɩ nɛ heelim niɣdiɣ ɖɩnɖɩ. Wayɩ wayɩ n̄ɩnɖɛ ɖɩnɛ , ńɖɩ wɛnɩ ɖeu kpem. Ɖɩkɩlɩ lɛɛɖɛ ɖoŋ. Tindima naalɛ ána, a-kanɖʋnaa ta animasɩ wɛ taŋ tayɩ nɛ a-kpalɩbanaa wɛɛ hʋyɩŋ poyi poyi nɛ pamaɣzɩ ɖaɣlʋʋ. Naʋ: Kanɖʋnaa ḿba pa-naalɛ Kaɖazɩm kanɖʋ. Tindimiye kɩpɩnɖɛ, ɖe-heelim saɣ miŋ. Kaɖazɩm kanɖʋnaa mba pɛwɛ lɛɛlɛɛyɔ (Guillourd lubina-kʋ, ɛkɛ Fransɩɩ tʋ). N̄ɩɣyʋʋ ŋgʋ kɩwɛ ɖoŋ camɩyɛ yɔ eyolosaa nɛ elubina-wɛ.

Kanɖʋnaa lɛɛla n̄ɛwɛɛ, pan̄ɩkɩɣ kɩn̄ʋʋ pɔ-yɔɔ nɛ pe-miŋ ɖeɣ. Pɩnaɣ 1910 taa poluba-wɛ. N̄ɩɣtʋ natʋyʋ poyolosuu nɛ polukina-wɛ. N̄ɩɣtʋ ndʋʋ yɔ: "cérium", "thorium" nɛ yttrium. Pɩnaɣ 1885 taa heelim taa wondu ndɩ ndɩ n̄ɩnɩyʋ ɖajaa Carl Auer Von Welsbach na-tʋ. Ɛkɛ Otirisi tʋ. N̄ɩɣtʋ ndʋ tɩn̄ɩlɩnzɩ pɩdɩɩfɛyɩ. Ɖooo yɔ, wiɖiyi patana n̄ɩɣyʋʋ nakʋyʋ n̄ɩlɩnzɩɣ ḿbʋ. N̄ɩɣtʋ ndʋ nɛ laatiriki miŋ paanaɣ se awakɩ n̄ɩlɩnzʋʋ. Pʋ-yɔɔ pakpaɣ n̄ɩɣtʋ ńdʋ nɛ polubina lɩmɖɛ lɔɔɖa miŋ nɛ mbʋ payaɣ se "réverbères waa" yɔ kedeŋa kpeekpe yɔɔ. Poluba kaɖazɩm kaɖʋnaa nɛ Petromax n̄ɩma nɛ n̄ɩɣtʋ ndʋʋna. Pan̄ɩkɩɣ Petromax n̄ɩma yɔɔ kɩn̄ʋʋ nɛ pamʋʋ. Kanɖʋnaa mba polubi-wɛ nɛ n̄ɩɣtʋ ńdʋ yɔ, pɛwɛna n̄eneɣa nakɛyɛ, ka-taa pɔmpɩ ŋgʋ kaɖazɩm tɩŋɩɣna kɩ-taa nɛ pɩkpaɣ mbʋ pʋmʋʋ miŋ yɔ pʋ-yɔɔ yɔ. Kpalɩba nakʋyʋ kuluŋkulu n̄ohuuzi pʋbʋ yɔɔ. Ɖooo pɩnaɣ 1920 taa Fransɩɩ n̄ɩma nawa se "Petromax kanɖʋnaa" wɛ ɖeu siŋŋ, ɛlɛ, pa-taa nɔɔyʋ ɛɛlakɩna-wɛ tʋmɩyɛ ɛ-mɩzaɣ yɔɔ.

Ɛlɛ, halɩ nɛ sɔnɔ mbʋ yɔ, kanɖʋnaa ḿba, pɛwɛ Eurɔpʋ tɛtʋ ajɛya sakɩyɛ taa nɛ pɛtɛ pɛwɛɛ Amerika n̄ɩndʋ taa. Pɛwɛ ɖɔɖɔ kedeŋa kpeekpe yɔɔ, hɔɔlɩŋ weyi ɛ-taa laatiriki miŋ tɛwɛda yɔ nɛ ɛyaa lakɩ-wɛ nɛ tʋmɩyɛ siŋŋ. Mba ɖɔɖɔ ɛyaa ɖʋʋ ɖoo taa nɛ palakɩ tʋma sɔsɔna.

Kanɖʋnaa mba pan̄ɩkɩɣ kɩn̄ʋʋ nɛ pamʋʋ yɔ, pɛwɛ huwa naadozo taa: Kaɖazɩm kanɖʋnaa mba palɩna caama yɔ (Petromax kanɖʋnaa). Pɔɖɔŋa-wɛ lubuu nɛ masɩ ndɩ ndɩ halɩ nɛ sɔnɔ ajɛɛ sakɩyɛ taa. Kaɖazɩm kanɖʋnaa mba palɩnɩ Ɛngilisi yɔ ( paba yɔ "Tilley" nɛ "Bialaddin yaa Vapalux". Amerika nɛ Kanadaa paba n̄ɩma. Ɖajaa Coleman lubina-wɛ. Paba taa lɛ, sanzɩ pakɩlɩɣ ɖʋʋ. Kanɖʋnaa nabɛyɛ n̄ɛwɛɛ, paan̄ɩkɩɣ-wɛ kɩn̄ʋʋ nɛ pamʋʋ. Paba lɛ, kaɖazɩm n̄ɩma nɛ sanzɩ n̄ɩma yaa halɩ alɩkɔɔlɩ n̄ɩma. N̄ɩɣtʋ ndʋ tɩn̄ɩlɩzɩɣ siŋŋ yɔ polubini-wɛ. Pɛ-wɛtʋ wɛ ɛzɩ kpaɣ kpou kahʋyaɣ nɛ ŋkpa yɔ. Ɖɩnaɣ-wɛ Caama nɛ Fransɩɩ pa-ajɛɛ taa. Peeye kanɖʋnaa mbaa payaɣ se, "Tito-Landi" kanɖʋnaa. Ɖɩnaɣ-wɛ ɖɔɖɔ pɩkɩlɩ Amerika ɛjaɖɛ taa. Payaɣ-wɛ ɖɩnɛ se, "Aladdin" kanɖʋnaa. Ɛjaɖɛ ńɖɩ ɖɩ-taa lɛ, "amsh" egeetiye taa kanɖʋnaa ḿba pakɩlɩ tɔyʋʋ. Paa ɖooye pɔsɔkɩ kanɖʋnaa mba peeye.