Petra
Petra kɛŋna mbʊ ɖooo Krɛkɩ caanaʊ taa payawaɣ se kaaʊ yɔ nɛ kɩkɛna tɛtʊ sɔsɔtʊ natʊyʊ tɩwɛ Yɔrdani. Peeɖe kɛŋna tɛtʊ ndʊ tɩ-taa lone nɖi ɖɩ-taa ɖenɖe pɩkɩlʊ hɔm ɛsɩyɛegbena tɩna yɔ. Edomiti mba calɩna-kʊ maʊ ɖooo kɩbɩŋjaazɩ taa ɛzɩ pɩnzɩ mɩnɩŋ litoozo taa kɛ mbʊ yɔ pʊcɔ palʊlʊ Yeesu.
Pɩnzɩ mɩnɩŋ loɖo taa mbʊ yɔ lɛ, ɛyaa mba payaɣ-wɛ se Nabatɩ mba yɔ pɛlɛɣ-wɛ nɛ pamʊ-kʊ. Nabatɩ mba yebina nɛ Petra kʊnɛ kɩpazɩ kɩɖɛɛna ɛsɩnda mbʊ pʊ-yɔɔ yɔ paama-kʊ kpaŋnɩŋ caaya mba powokaɣna sɔzɩŋ pɛ nɛ sɔzɩŋ tɩŋ pee nɛ ñɩɣtʊ ndɩ ndɩ kɛ Arabii nɛ hadɛ, Egipiti, Siirii nɛ Mediteranee yɔ.
Ɖɛ-tɛ alɩwaatʊ tʊnɛ tɩ-tɛ pɩnzɩ mɩnɩŋ litoozo taa ɛzɩma tɛtʊ ñamsʊ nɛ ti-selu nɛ haba lɛɛzʊ yebina nɛ petra kʊnɛ papaɣzɩ kʊ-yɔɔ sɔʊ pazɩ pazɩ pɩkɔɔ pɩsɩɩna kʊ-tɔm tɛŋgɛla. Kɩ-tɛ alɩwaatʊ ta ɛyaa mba paapɩzɑɣ se pacaɣ kɩ-tɛɛ yɔ, patalaɣ ɛzɩ 25 000 yɔ. Ɖooo ɛzɩ pɔsɔʊ kʊ-yɔɔ, Suwiisi taa ɛjaɖɛ tɔm takɩyʊ weyi paya-ɩ se Jean Louis Burckhardt ɖaanɩna-kɩ yɔɔ lɩʊ pɩnaɣ 1812.
Petra kʊnɛ ɛzɩma kɩ-taa kudʊyiŋ sakɩyɛ wɛɛ nɛ kaaŋ ɖeke pasaɣa yɔ, piyebina nɛ paɖʊ kɩ-hɩɖɛ UNESCO pɩlɩʊ taa se kʊjɔŋ kʊnɛ kɩkɛna lone nɖɩ ɖɩ-taa ɛsɩyɛegbena tɩnaa pɩsʊ powolo faaa nɛ pɔcɔna nɛ pɩkɛdɩna-wɛ nɛ payɩkɩ camɩyɛ yɔ. Pama kɩ-hɩɖɛ saŋayɩŋ fenaɣ looɖo wiye pɩnaɣ 1985.