Sɔgɔɖɛyɩ
Sɔgɔɖɛyɩ kɛ Togo ɛjaɖɛ taa tɛtʊ natʊyʊ. Sɔgɔɖɛyɩ kɛ Togo hɛkʊ nɛ hɛkʊ taa egeetiye tɛtʊ sɔsɔtʊ nɛ wayɩ nɛ wayɩ kɩgalʊʊ ŋgʊ pakalaa yɔ, pɩnaɣ 2010, ɛyaa tala ɛzɩ 118 852 yɔ. Sɔgɔɖɛyɩ kɛ Kotokoli mba tɛtʊ, pʊ-tɔbʊʊ se mba calɩna wɛʊ peeɖe ɖooo kiɖe tɛɛ. Kotokoli yaa tem kʊnʊŋ taa lɛ, Sɔgɔɖɛyɩ tɔbʊʊ se mba pɛwɛ laɣzaɣ kamaɣ fɛyɩ yɔ. Sɔgɔɖɛyɩ tɛtʊ taa malɩŋ kɩlɩna wɛʊ.
Tɛtʊ tʊnɛ hadɛ kiŋ lɛ tɩsɩ kamaɣ nɛ Atakpaam nɛ hayʊ kɩŋ lɛ Kayaɣ, pɩyele wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa lɛ Ɖahʊma yaa Peenɛɛ nɛ wɩsɩ ɖɩɖʊyɛ taa lɛ, Kana ɛjaɖɛ.
Ɖooo lɛ mba payawaɣ-wɛ Kʊɖuma nɛ palɩna Niizɛɛrɩ yɔ, mba kaawobina peeɖe nɛ palakɩ tadɩyɛ nɛ maba wonina ɖɔɖɔ malɩŋ ɛsɔ sɛtʊ. Mba ɖɔɖɔ wonina kewiitu tɔm. Ɖooo Caama mba kpacayaɣ Togo ɛjaɖɛ lɛ, Sɔgɔɖɛyɩ kaakɛŋna nʊmɔyasa nzɩ sɩ-taa pɛlɛɛzaɣ kɔpɖɛ kɛ Kana ɛjaɖɛ nɛ Ɖahʊma ñɩnɖɛ yɔ. Tɛtʊ tʊnɛ tɩ-hɛkʊ taa kɛ ɛyʊ ɛkʊyɩ Loma ɛtɩŋgʊna nɛ ɛɖɛʊ Purkinaa Fasoo.
Sɔgɔɖɛyɩ taa ɛyaa mɩnɩʊ yɔɔ lɛ, malɩŋ tala ɛzɩ 70 yɔ nɛ pɩkaza 30 mba yɔ, mba lɛ krɩstʊ mba, pɩkɩlɩna katolika mba. Kʊnʊɩŋ ŋgʊ pakɩlɩʊ yɔɔdʊ yɔ ŋgʊ lɛ kotokoli yaa tem. Pɔyɔɔdɩɣ kʊnʊmɩŋ lɛɛŋ ɖɔɖɔ ɛzɩ kabɩyɛ nɛ ahʊna yɔ.
Togo nɛ kɩ-hadɛ kiŋ lɛ ahʊna pakɩlɩʊ yɔɔdʊʊ ɛzɩ pakɩlɩɣ kabɩyɛ yɔɔdʊʊ kɛ Togo nɛ kɩ-hayʊ kiŋ yɔ. Kabɩyɛ nɛ Kotokoli pɛkɛ kʊnʊmɩŋ weyi ɛñɔtɩna ɖama yɔɔdaɣ taa yɔ. Kʊnʊmɩŋ ndɩ ndɩ mba wɛ ɖɔɖɔ peeɖe. Ɖooo lɛ tɛtʊ kuduyiŋ kaakilɩna wɛʊ nɛ kancɩnaa kɩpɩma ɛlɛ lɛɛlɛɛ yɔ, simaɣ kuduyiŋ nɛɛ taalɩnaa wɛɛ ɩɖɔʊ nɛ ɩɖɔʊ.
Togo taa tɔsʊʊ tʊma lona hɔɔlɩŋ kpɛnda kagbaanzɩ: Kadasɩ hɔɔlʊʊ (Savanes); Kayaɣ hɔɔlʊʊ, Hɛkʊ taa hɔɔlʊʊ (Centrale), Piyisi yɔɔ hɔɔlʊʊ (Plateaux) nɛ Teŋgu nɔɔ hɔɔlʊʊ.